» V ŠOLI SO SE POJAVILE UŠI«
Včasih je bila ušivost spremljevalka revščine in slabih higienskih navad, danes pa se pojavlja brez pravila, tudi v državah z najvišjim standardom. Najpogostejše so naglavne (sive) uši, ki ne prenašajo bolezni, vendar s svojimi izločki povzročajo neprijetno srbenje.
Naglavne ali bele uši so majhne žuželke brez kril. Odrasla uš je dolga kot sezamovo seme. Ima prosojno telo, zato jo na laseh težko opazimo. Po hranjenju s krvjo se obarva rjavo rdeče. Gnide so jajčeca, ki jih odlagajo odrasle uši. Običajno uši posamezno gnido pritrdijo na las. Žive gnide so svetleče, rjave barve in ob stisku z nohti počijo. Mrtve gnide pa so motne bele barve. Ko jih stisnemo, ne počijo. Prisotnost živih gnid na lasišču je vedno pokazatelj, da je na glavi vsaj ena odrasla živa naglavna uš.
Življenjska doba uši je 6 do 8 tednov, samica v tem času izleže 100 – 300 jajčec.
Naglavne uši so plazeče žuželke, ki ne poskakujejo, ne skačejo in ne letajo. Običajno se prenesejo z neposrednim dotikom glave z glavo, na kateri so uši, zato so najpogostejše med otroki v vrtcih in šolah, kjer je neposrednega stika glav več. Uši se prehranjujejo s sesanjem krvi na glavi in brez hrane ne preživijo več kot dan ali dva. Za preživetje uši in jajčec sta pomembni tudi zunanja temperatura, ki mora biti med 25 in 30 °C, in primerna vlaga. Zato imajo uši za preživetje zunaj lasišča malo možnosti, pa še le to za kratek čas.
Za ušivost smo dovzetni vsi, ne glede na starost, spol, raso in socialno-ekonomski status. Tesni življenjski bivalni pogoji imajo pomembno vlogo pri širjenju ušivosti, čeprav ušivost ni pokazatelj pomanjkanja higiene.
Kako odkrijemo uši?
Tako, da na lasišču najdemo žive uši ali žive gnide. Naglavne uši povzročajo neprijetno srbenje, otroci se neprestano praskajo, na koži nastanejo opraskanine.
Redno pregledovanje lasišča nam omogoči hitro zaznavanje problema in s tem tudi hitro ukrepanje. Lasišče zato pregledamo vsaj enkrat tedensko, posebno pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali šolo. Ušivost se ponavadi pojavlja predvsem v času po počitnicah, po vrnitvi iz šole v naravi, ko se otroci začno ponovno množično zbirati.
Postopek pregleda lasišča:
Ramena ogrnemo z belo brisačo in natančno pregledamo celotno lasišče. Posebej pozorni smo v zatilju in za ušesi. Lase pregledamo po pramenih, od narastišča las proti konicam. Najbolje vidimo uši in gnide pri dnevni svetlobi, pomagamo si lahko z dobro lučjo. Boljša in hitrejša metoda kot redno pregledovanje lasišča pa je prečesavanje z gostim glavnikom.
Če uši najdemo je pomembno razuševanje. Preparat v obliki šampona kupimo v lekarni in natančno upoštevamo navodila za uporabo. Razuševanje ponovimo čez 7 – 10 dni na enak način. Nikoli pa ne uporabljamo sredstva zgolj preventivno, torej ne, če uši ali živih gnid ni!
Pomembno je, da v vroči vodi (okoli 60 °C) operemo glavnike, krtače, oblačila, posteljnino…, ki so bili v stiku z lasmi. Predmete, ki jih ne moremo oprati, neprepustno zapremo v plastično vrečko in pustimo 10 do 14 dni na sobni temperaturi ali 24 ur v zamrzovalniku. Posesamo oblazinjeno pohištvo in preproge.
Uši se lahko naleze prav vsak, ne glede na higieno in socialni status. Če jih ima en član družine, ta ponavadi ni osamljen.
Zapisala: Mateja Rebernak, preventivna med. sestra iz ZD Slov. Konjice
POLOŽENO NA SRCE:
Pri preprečevanju in odpravljanju ušivosti imajo ključno vlogo starši in tega ne morejo nadomestiti ne vrtec, ne šola, ne zdravstvena služba – so jim pa lahko v pomoč. Zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih niso dolžni pregledovati lasišča niti izvajati razuševanja.